Svetilnik v Rimskih termah 2019

Izpeljali smo enodnevni seminar z naslovom Svoboda v nesvobodnem svetu.

Galerija:


Bernard Brščič: Geopolitika v 21. stoletju: Fukuyama, Huntington, Dugin

Leto 1989 je bilo annus mirabilis, ko se je zdelo, da smo priča koncu zgodovine. Liberalizem, parlamentarna demokracija in tržno gospodarstvo naj bi postali edina igra v mestu. 30 let po padca berlinskega zidu lahko rečemo, da smo priča koncu liberalne utopije. Svoboda in svobodnjaštvo so na udaru, ideologije in religije niso mrtve. Socializem ni mrtev, islam ni mrtev, sovražniki svobodne družbe se združujejo v mavrično koalicijo, ki želi spodkopati evropsko civilizacijo. Liberalizem je evropski civilizacijski pojav, nezdružljiv z multikulturnostjo. Če bo želel preživeti, bo moral postal netoleranten do netolerantnih in totalitarnih ideologij in religij.


dr. Tomislav Sunić: Jezikovne manipulacije in demoniziranje drugače mislečih

Če želimo vedeti, kako svobodna je država, ne smemo brati njene ustave, temveč kazenski zakonik. Danes zaradi zanikanja holokavsta in sovražnega govora v Evropi v zaporih skoraj dva tisoč ljudi.

Oblast želi eliminirati svoje nasprotnike. Najprej jih označi kot demone, pošasti, fašiste in rasiste, da za njih ne rabijo veljati človekove pravice, ker niso ljudje, temveč demoni. Parola: smrt fašizmu svoboda naroda tudi pomeni, da se fašist zasluži smrt, torej se ga lahko ubije.


Tomaž Štih: Kako bo umetna inteligenca vplivala na politiko in kakšni problemi se bodo odprli.

Čaka nas nagla izguba večine delovnih mest; srdit boj velekorporacij in držav za nadzor podatkov; družba nadzora; podjetja, ki ne bodo odgovorna za napake svojih izdelkov; vse bolj brezzoba vladavina prava; in na koncu podreditev našim robotskim gospodarjem.

  • Katera dela so na udaru je težko in nepredvidljivo napovedati. Čez palec: šoferji, kmetje, novinarji, prevajalci, delavci na blagajnah in okencih, agentje in posredniki, vojaki, brokerji na borzi, celo igralci…
  • Ocene izgub delovnih mest –45% delovnih mest v UK v 10 letih (Oxford) –40% delovnih mest v ZDA, 30% delovnih mest v UK do 2030 (PwC)
  • Politični pritiski: –Omejevanje umetne inteligence (davek na robote, drakonska regulacija, prepovedi robotizacije, itn.) –UTD in radikalno povečana stopnja prerazdeljevanja
  • Socialne ocene (Kitajska) in klasifikacija osebnosti
  • Detekcija „disidentskih nagnenj“ in avtomatično arhiviranje kritike vlade oz. t.i. sovražnega govora
  • Vladne oz. politične psihološke manipulacije
  • Nadzor preko socialnih omrežij
  • Nadzor preko pametnih telefonov

Branko Kleindienst: Kako javno nastopati, komunicirati in širiti ideje

Komunikacijo, javno nastopanje in širjen idej lahko primerjamo z vožnjo kolesa. Ko se učimo lahko dobimo kakšno prasko, ko se pa naučimo, znamo »voziti« celo življenje.

Ljudje se odločamo v skladu z našimi primarnimi in trenutnimi motivi, zato je bistveno, da znamo motive spoznati, nagovoriti publiko v skladu z njihovim motivom. V eni minuti! Tudi od govorca vsak išče odgovor na vprašanje: kaj je tu zame, kako mi on lahko pomaga.

Kronično in dolgotrajno nerazumevanje med dvema osebama, skupinama ima lahko vzrok v različnem dojemanju sveta. Na eni strani razumsko, na drugi zelo čustveno. Prijazno je, da mi, jaz naredim prvi korak in skušam razumeti, kako oseba čuti, kakšni so njeni občutki ter izkušnje. Kako? Potrkaj »na srce« in se ti bo odprlo. Kako? Z vprašanji. 😊

Bolje od obilice argumentov je, da najprej (spet jaz, mi) spoznamo njegovo plat zgodbe. Nabrale izkušnje in doživetja vplivajo na to, kako gleda in razume nek problem. Ko ugotovimo skupni cilj, poti do tja niso več tako težke. Prehodimo polovico poti k razumevanju najprej sami, drugo polovico, pa mora vseeno tudi sogovornik. Oba pridobiva.

Pri vsakem pogovoru ali nastopu gre za prodajanje samega sebe, svojih lastnih kvalitet.

Govorjenje resnice, ostati pristen in samostojen nam daje psihično oporo, na sogovorca ali publiko pa neredi dober vtis in ustvari in ohrani partnerski odnos in dober občutek.

Ljudje govorimo, življenje piše zgodbe. Sami se odločimo, ali bomo zgodbe samo brali in poslušali, ali bomo sami junaki, junaki s poslanstvom, z nalogo. Ovir in  nasprotnikov je veliko, poti do cilja še več.

Da obdržimo pozornost, podamo sporočilo ali širimo ideje, pripovedujemo zgodbe. Lahko več kratkih, lahko eno dolgo.

Iluzija je, da lahko prepričamo vse in vsakogar. Tudi avtomobilov ne vozimo vsi enakih; majhne, velike, enoprostorce, celo športne. Za svojo idejo si moramo poiskati svojo publiko in jo širiti med svojimi »kupci«. Mnogi še vedno iščejo ideje, ki bi jim bile blizu. Mi v svoje verjamemo. Poskrbimo, da bomo vidni, ponudimo jim to, kar iščejo.

Naj nas ne ovira strah, vcepljen sram ali vcepljena slaba vest. Možnosti, da objavimo svoje govore, pisanja, predstave, dogodke, je ogromno. Kar pogumno in delovno. Rim ni nastal v enem dnevu. Če nam ne uspe v prvem poizkusu, nič zato. Tudi Abraham Lincoln je doživel 6 volilnih porazov, potem pa postal predsednik ZDA in pomagal spremeniti tisti čas.

Torej, če povzamem besede iz filma: » Kar naredimo v življenju, odmeva v večnosti! «

Poskrbimo, da bo odmevalo. Akcija!

Zavezništvo svobode 2019 – poročilo

Izpeljali smo enodnevni seminar in druženje v čudovitem okolju dvorca Lambergh.


Galerija:

This slideshow requires JavaScript.

Prispevki:

Slavko Sajko: Svetilnik – Zgodovina in poslanstvo

Svetilnik je think-tank, ki povezuje ljudi vseh ideoloških pogledov, ki sledijo vrednotam osebne svobode in prostega trga.

Uvajamo 7 zapovedi Svetilnika:

  1. Bodi svoboden.
  2. Širi idejo svobode.
  3. Sledi razumu in resnici.
  4. Beri in se izobražuj.
  5. Ne šopiri se s prebranim, ampak deli, kar veš. Nihče ne ve vsega.
  6. Sogovornika v razpravi pretvori v prijatelja ne v sovražnika
  7. Ne žali. Ljudje spreminjajo svoja mnenja, žalitve ne pozabijo nikoli.

Rešili bomo Slovenijo in jo pretvorili v deželo svobode – v najbolj svobodno državo sveta. Potem bomo rešili še svet.


Dr. Anže Burger: Oris reform, ki jih potrebuje Slovenija.

Dobra

This slideshow requires JavaScript.

družba in uspešno gospodarstvo temeljita na vrlinah, ki morajo biti med seboj uravnotežene. McCloskey (2006) našteva 7 kardinalnih vrlin: preudarnost, zmernost, pravičnost, pogum, ljubezen, zaupanje in upanje. Kapitalizem in vrline niso oksimoron. Nasprotno, tržni sistem osnovan na privatni lastnini je lahko kreposten in do neke mere takšen že je. Trenutna odstopanja od naštetih vrlin pa moramo aktivno odpravljati na način, da ohranjamo tisto, kar se je skozi čas za družbo in posameznike izkazalo za koristno, in preudarno spreminjati tisto, kar zmanjšuje blaginjo. Slovenija trenutno potrebuje vrsto reform, od katerih izpostavljam naslednjih šest:

1) Upoštevanje fiskalnih pravil, da postanemo podobni Švedski in ne Italiji. Visok javni dolg lahko vodi v uničujočo dolžniško krizo, povečuje stroške obresti na račun javnih investicij in izriva privatne investicije. Potrebna je preudarnost.

2) Davčne spremembe bi morale iti v smeri večje in bolj fokusirane razbremenitve prekomerno obdavčenega visokokvalificiranega dela. Davčni primež bi morali zmanjšati predvsem z zmanjšanjem javne potrošnje z racionalizacijo javnega sektorja in izvedbo strukturnih reform. Pri obdavčenju potrebujemo večjo zmernost.

3) Neenakost je za večino ljudi neželena, kar je biološko prirojeno. Slovenija je zaenkrat ena izmed najbolj enakih družb na svetu, vendar tudi zato, ker nemeritokratsko neenakost nevtraliziramo s prekomerno in nerazvojno progresijo in redistribucijo dohodkov. Neenakost bi lahko ohranili na nizki ravni, če bi z nižjimi davki in bolj svobodnim poslovnim okoljem dovolili ljudem zaslužiti, obenem pa bi zmanjšali nemeritokratsko neenakost, ki nastane zaradi omejevanja gradnje, hiperreguliranostjo poklicev, ohranjanjem monopolov, državnega lastništva in zaslombo finančnega sektorja pred izgubami. Na tem področju potrebujemo več pravičnosti.

4) Nepremičninski balon in nesorazmerno visoke cene nepremičnin v Sloveniji zmanjšujejo razpoložljivi dohodek, zavirajo razvoj drugih storitev, zmanjšujejo aktivnost rentnikov in povečujejo stroške gospodinjstev za namen mobilnosti. Potrebna je liberalizacija gradnje novih nepremičnin in ustrezen nepremičninski davek, ki bi lastnike zemljišč spodbujal k bolj ekonomični uporabi tega redkega resursa. Potrebujemo pogum, da se soočimo z močnimi nepremičninskimi lobiji.

5) Minimalna plača je v Sloveniji zopet ena najvišjih na svetu in študije v tujini in v Sloveniji dokazujejo, da ima ta ukrep škodljive posledice na zaposlenost nizko izobraženih in mladih. Minimalno plačo je potrebno nadomestiti z minimalnim dohodkom: vsak sposoben mora bodisi delati bodisi aktivno participirati v aktivnih politikah zaposlovanja, razlika med tržno plačo in minimalnim dohodkom pa se pokrije iz proračuna s socialnim transferom. Ljubezen je potrebno uravnotežiti z zmernostjo in preudarnostjo.

6) Kraljica vseh reform je privatizacija. Brez nje ohranjamo monopol politike nad gospodarstvom, mediji in civilno družbo. Imejmo zaupanje v trg. Slednji ni popoln, tega ne trdi nihče. Je pa neprimerno boljši v zagotavljanju blaginje in svobode kot vse do sedaj preizkušene alternative.


Bernard Brščič: Pravi in lažni konservativizem

Liberalizem je pojem, ki je pomensko v celoti izvotljen. Kot samostalnik ne pomeni nič in vse hkrati. Lahko je oznaka za libertinstvo, moralni nihilizem, socializem ver. 2.0, progresivizem, lahko pa klasični oziroma konservativni liberalizem. Za pojmovno jasnost samostalnik liberalizem potrebuje pridevnik kot so socialni, progresivni, egalitarni, paleo-, neo-, klasični ali konservativni.

Ti različni liberalizmi se razlikujejo glede razumevanja treh temeljnih vprašanj politične filozofije:
1. Razumevanje svobode – Jo razumeti v njeni pozitivni ali negativni konotaciji?
2. Razumevanje enakosti – Razumeti enakost kot enakost možnosti, kot enakost rezultatov ali kot enakost pred zakonom?
3. Razumevanje pravičnosti – Je pravičnost lahko distributivna oz. socialna, ali zgolj samo postopkovna?

Trdim, da je pravi, tj. klasični oziroma postopkovni liberalizem osnovan na negativni svobodi, enakosti pred zakonom in spoštovanju postopkovne pravičnosti.


Aleš Ernecl: Svoboda proti enakosti, desnica proti levici – slamnata arena

Več države, manj države. Več svobode, manj svobode. Več enakosti, manj enakosti… Zgoraj opisani antagonizmi so »slamnata arena«, v nekoliko bolj »filozofsko – strokovnem jeziku« pa so trditve t.i. ekonomskih desničarjev in levičarjev, t.i. libertarcev in progresivcev – nesmiselne, saj se ne nanašajo na nič druga kot na nereflektirane intuicije.

Da bi bile te trditve smiselne, bi potrebovale nek referenčni okvir, na Kanta se nanašajočem jeziku, bi temu lahko rekli, da potrebujejo transcendentalne pogoje za svojo smiselnost.

Ti pogoji so

1. jasno artikulirani skupni cilji, nanašajoči se na jasno definirano, omejeno skupino ljudi (npr. narod), omenjeni skupni cilji pa so omejeni z

2. jasno artikuliranimi svetinjami ali svetim.

Iz primerov je bolj jasno, kakšne implikacije za »stvarnost/konkretnost« ima to  abstraktno teoretiziranje in postopno odmikanje iz referenčnega okvira.


Dr. Mitja Steinbacher: Naravni red pravil in blaginja

Znanje je eden izmed stebrov človeške dejavnosti, ta pa je močno vtkana v ekonomske procese družbe. Znanje je po naravi kompleksen oziroma večdimenzionalen konstrukt. Ena izmed dimenzij znanje je njegova količina; velja, da je znanje je neenakomerno porazdeljeno med ljudi.

Druga dimenzija je npr. dostopnost oziroma vir dostopanja do znanja; tudi viri dostopa do znanja so različni.

Tretja dimenzija je vrsta posedovanega ali pridobljenega znanja; tudi tukaj se ljudje med sabo razlikujemo po inklinacijah k pridobivanju različnih vrst znanja. Ko znanje konceptualiziramo na način, ki nam nudi uvid v njegovo kompleksnost, nam to pomaga, lahko rečemo izrazito olajša razumevanje tega, zakaj je obstoj vseobsegajoče, vsemogoče in vsevedne nadstrukture, sposobne centralnega planiranja vse človeške dejavnosti popolnoma utopičen, tako rekoč neizvedljiv projekt.

Preko te koncepcije znanja razumemo smotrnost oziroma nevmešavanja centralno planskega agensa v vse sfere človeškega delovanja; centralno planiranje po naravi dnevno, konstantno zatira spontane uvide iz mas, ker mas nikoli ne more zaobjeti ali upoštevati dovolj. Če je človek oziroma njegovo znanje po naravi izredno specifično in omejeno, potem je centralno planski agens, sestavljen iz nekaj ljudi tudi zagotovo po naravi svojega znanja izredno specifičen in omejen.

Svoboda ljudi je zelo pomembna sestavina dobrega ekonomskega modela, z njo pa pride tudi višja stopnja posameznikove odgovornosti.


Igor Karlić: Globalno segrevanje ima elemente religije, kulta in inkvizicije.

CO2 ni strupen plin, saj pospešuje rast rastlin in s tem življenja na zemlji. Raba fosilnih goriv ščiti gozdove.


Dr. Žiga Turk: Sožitje med liberalizmom in konservativizmom (predavanje preko Skype-a)

  • Ljudje smo produkt evolucije genov – tudi od vratu navzgor
  • Družbe so produkt evolucije memov – torej kulture
  • Tukaj smo tisti z zmagovitimi geni – in zmagovito kulturo
  • Konservativizem zmagovite recepte varuje.
  • Razvoj pomaga zmagovati – če ima prave cilje
  • Cilj je preživetje – genov, memov. Ne sreča. Ne svoboda. Ne napredek.
  • Svoboda je ena od sredstev za razvoj s ciljem preživetja, Ker vpreže več glav – z vsem, kar je v njih.

Bitcoin in država

Četrtek, 28. december 2017, 18:00 – 21:00.
Salon uporabnih umetnosti, Glavni Trg 1, Maribor

Ko je skrivnostni Satoshi Nakamoto leta 2009 ustvaril bitcoin, nam je v prvem izrudarjenem bloku zapustil sporočilo povzeto iz naslova londonskega Timesa: “The Times 03/Jan/2009 Chancellor on brink of second bailout for bank.” To je namig, da je bitcoin odgovor na finančno krizo in upor proti temu, da država rešuje banke.

Najprej so bitcoin začeli uporabljati poznavalci kriptografije, računalničarji, programerji, kmalu pa iz ideoloških razlogov zelo goreče tudi anarhisti, anarholiberalci, anarhokapitalisti, klasični liberalci, libertarianci in ostali kritiki države in svetovnega finančnega sistema. Vse ostalo je zgodovina.

Naši gostje :

dr. Anže Burger: ekonomist, izredni profesor in višji znanstveni sodelavec Fakultete za družbene vede v Ljubljani

Marko Žerjal: IT strokovnjak, poznavalec in zgodnji uporabnik bitcoina

dr. Jure Stojan: Inštitut za strateške rešitve (ISR). Na univerzi v Oxfordu je doktoriral iz ekonomske zgodovine.

Izpeljali smo dogodek Bitcoin in država. Naša gosta sta bila dr. Jure Stojan in Marko Žerjal. Najavljeni gost dr. Anže Burger se nam na žalost ni uspel pridružiti zaradi nepredvidljivega dogodka.
Marko Žerjal je najprej spregovoril o tem, kako bitcoin deluje. To je izvedel na zelo zanimiv način. Po predstavitvi je iz občinstva prejel tehnična vprašanja, ki so dokazala, da nekateri zelo dobro vedo, kako bitcoin deluje.
Dr. Jure Stojan je bitcoin postavil v kontekst ekonomske zgodovine in predstavil, kako so se pred kratkim začeli trgovati na borzah z bitcoin opcijami in napovedal, da se bo v enem letu pokazalo iz kakšnega testa je bitcoin in ali ga lahko veliki igralci s špekulacijami sesujejo.
Obiskovalci so napolnili Salon uporabnih umetnosti, ustvarili prijetno vzdušje, postavljali zanimiva vprašanja in tehtno komentirali.
Hvala vsem, ki ste prišli, in upamo, da se boste udeležili tudi naših naslednjih dogodkov!
Nekaj utrinkov z dogodka najdete v galeriji.