Zavezništvo svobode 2019 – poročilo

Izpeljali smo enodnevni seminar in druženje v čudovitem okolju dvorca Lambergh.


Galerija:

This slideshow requires JavaScript.

Prispevki:

Slavko Sajko: Svetilnik – Zgodovina in poslanstvo

Svetilnik je think-tank, ki povezuje ljudi vseh ideoloških pogledov, ki sledijo vrednotam osebne svobode in prostega trga.

Uvajamo 7 zapovedi Svetilnika:

  1. Bodi svoboden.
  2. Širi idejo svobode.
  3. Sledi razumu in resnici.
  4. Beri in se izobražuj.
  5. Ne šopiri se s prebranim, ampak deli, kar veš. Nihče ne ve vsega.
  6. Sogovornika v razpravi pretvori v prijatelja ne v sovražnika
  7. Ne žali. Ljudje spreminjajo svoja mnenja, žalitve ne pozabijo nikoli.

Rešili bomo Slovenijo in jo pretvorili v deželo svobode – v najbolj svobodno državo sveta. Potem bomo rešili še svet.


Dr. Anže Burger: Oris reform, ki jih potrebuje Slovenija.

Dobra

This slideshow requires JavaScript.

družba in uspešno gospodarstvo temeljita na vrlinah, ki morajo biti med seboj uravnotežene. McCloskey (2006) našteva 7 kardinalnih vrlin: preudarnost, zmernost, pravičnost, pogum, ljubezen, zaupanje in upanje. Kapitalizem in vrline niso oksimoron. Nasprotno, tržni sistem osnovan na privatni lastnini je lahko kreposten in do neke mere takšen že je. Trenutna odstopanja od naštetih vrlin pa moramo aktivno odpravljati na način, da ohranjamo tisto, kar se je skozi čas za družbo in posameznike izkazalo za koristno, in preudarno spreminjati tisto, kar zmanjšuje blaginjo. Slovenija trenutno potrebuje vrsto reform, od katerih izpostavljam naslednjih šest:

1) Upoštevanje fiskalnih pravil, da postanemo podobni Švedski in ne Italiji. Visok javni dolg lahko vodi v uničujočo dolžniško krizo, povečuje stroške obresti na račun javnih investicij in izriva privatne investicije. Potrebna je preudarnost.

2) Davčne spremembe bi morale iti v smeri večje in bolj fokusirane razbremenitve prekomerno obdavčenega visokokvalificiranega dela. Davčni primež bi morali zmanjšati predvsem z zmanjšanjem javne potrošnje z racionalizacijo javnega sektorja in izvedbo strukturnih reform. Pri obdavčenju potrebujemo večjo zmernost.

3) Neenakost je za večino ljudi neželena, kar je biološko prirojeno. Slovenija je zaenkrat ena izmed najbolj enakih družb na svetu, vendar tudi zato, ker nemeritokratsko neenakost nevtraliziramo s prekomerno in nerazvojno progresijo in redistribucijo dohodkov. Neenakost bi lahko ohranili na nizki ravni, če bi z nižjimi davki in bolj svobodnim poslovnim okoljem dovolili ljudem zaslužiti, obenem pa bi zmanjšali nemeritokratsko neenakost, ki nastane zaradi omejevanja gradnje, hiperreguliranostjo poklicev, ohranjanjem monopolov, državnega lastništva in zaslombo finančnega sektorja pred izgubami. Na tem področju potrebujemo več pravičnosti.

4) Nepremičninski balon in nesorazmerno visoke cene nepremičnin v Sloveniji zmanjšujejo razpoložljivi dohodek, zavirajo razvoj drugih storitev, zmanjšujejo aktivnost rentnikov in povečujejo stroške gospodinjstev za namen mobilnosti. Potrebna je liberalizacija gradnje novih nepremičnin in ustrezen nepremičninski davek, ki bi lastnike zemljišč spodbujal k bolj ekonomični uporabi tega redkega resursa. Potrebujemo pogum, da se soočimo z močnimi nepremičninskimi lobiji.

5) Minimalna plača je v Sloveniji zopet ena najvišjih na svetu in študije v tujini in v Sloveniji dokazujejo, da ima ta ukrep škodljive posledice na zaposlenost nizko izobraženih in mladih. Minimalno plačo je potrebno nadomestiti z minimalnim dohodkom: vsak sposoben mora bodisi delati bodisi aktivno participirati v aktivnih politikah zaposlovanja, razlika med tržno plačo in minimalnim dohodkom pa se pokrije iz proračuna s socialnim transferom. Ljubezen je potrebno uravnotežiti z zmernostjo in preudarnostjo.

6) Kraljica vseh reform je privatizacija. Brez nje ohranjamo monopol politike nad gospodarstvom, mediji in civilno družbo. Imejmo zaupanje v trg. Slednji ni popoln, tega ne trdi nihče. Je pa neprimerno boljši v zagotavljanju blaginje in svobode kot vse do sedaj preizkušene alternative.


Bernard Brščič: Pravi in lažni konservativizem

Liberalizem je pojem, ki je pomensko v celoti izvotljen. Kot samostalnik ne pomeni nič in vse hkrati. Lahko je oznaka za libertinstvo, moralni nihilizem, socializem ver. 2.0, progresivizem, lahko pa klasični oziroma konservativni liberalizem. Za pojmovno jasnost samostalnik liberalizem potrebuje pridevnik kot so socialni, progresivni, egalitarni, paleo-, neo-, klasični ali konservativni.

Ti različni liberalizmi se razlikujejo glede razumevanja treh temeljnih vprašanj politične filozofije:
1. Razumevanje svobode – Jo razumeti v njeni pozitivni ali negativni konotaciji?
2. Razumevanje enakosti – Razumeti enakost kot enakost možnosti, kot enakost rezultatov ali kot enakost pred zakonom?
3. Razumevanje pravičnosti – Je pravičnost lahko distributivna oz. socialna, ali zgolj samo postopkovna?

Trdim, da je pravi, tj. klasični oziroma postopkovni liberalizem osnovan na negativni svobodi, enakosti pred zakonom in spoštovanju postopkovne pravičnosti.


Aleš Ernecl: Svoboda proti enakosti, desnica proti levici – slamnata arena

Več države, manj države. Več svobode, manj svobode. Več enakosti, manj enakosti… Zgoraj opisani antagonizmi so »slamnata arena«, v nekoliko bolj »filozofsko – strokovnem jeziku« pa so trditve t.i. ekonomskih desničarjev in levičarjev, t.i. libertarcev in progresivcev – nesmiselne, saj se ne nanašajo na nič druga kot na nereflektirane intuicije.

Da bi bile te trditve smiselne, bi potrebovale nek referenčni okvir, na Kanta se nanašajočem jeziku, bi temu lahko rekli, da potrebujejo transcendentalne pogoje za svojo smiselnost.

Ti pogoji so

1. jasno artikulirani skupni cilji, nanašajoči se na jasno definirano, omejeno skupino ljudi (npr. narod), omenjeni skupni cilji pa so omejeni z

2. jasno artikuliranimi svetinjami ali svetim.

Iz primerov je bolj jasno, kakšne implikacije za »stvarnost/konkretnost« ima to  abstraktno teoretiziranje in postopno odmikanje iz referenčnega okvira.


Dr. Mitja Steinbacher: Naravni red pravil in blaginja

Znanje je eden izmed stebrov človeške dejavnosti, ta pa je močno vtkana v ekonomske procese družbe. Znanje je po naravi kompleksen oziroma večdimenzionalen konstrukt. Ena izmed dimenzij znanje je njegova količina; velja, da je znanje je neenakomerno porazdeljeno med ljudi.

Druga dimenzija je npr. dostopnost oziroma vir dostopanja do znanja; tudi viri dostopa do znanja so različni.

Tretja dimenzija je vrsta posedovanega ali pridobljenega znanja; tudi tukaj se ljudje med sabo razlikujemo po inklinacijah k pridobivanju različnih vrst znanja. Ko znanje konceptualiziramo na način, ki nam nudi uvid v njegovo kompleksnost, nam to pomaga, lahko rečemo izrazito olajša razumevanje tega, zakaj je obstoj vseobsegajoče, vsemogoče in vsevedne nadstrukture, sposobne centralnega planiranja vse človeške dejavnosti popolnoma utopičen, tako rekoč neizvedljiv projekt.

Preko te koncepcije znanja razumemo smotrnost oziroma nevmešavanja centralno planskega agensa v vse sfere človeškega delovanja; centralno planiranje po naravi dnevno, konstantno zatira spontane uvide iz mas, ker mas nikoli ne more zaobjeti ali upoštevati dovolj. Če je človek oziroma njegovo znanje po naravi izredno specifično in omejeno, potem je centralno planski agens, sestavljen iz nekaj ljudi tudi zagotovo po naravi svojega znanja izredno specifičen in omejen.

Svoboda ljudi je zelo pomembna sestavina dobrega ekonomskega modela, z njo pa pride tudi višja stopnja posameznikove odgovornosti.


Igor Karlić: Globalno segrevanje ima elemente religije, kulta in inkvizicije.

CO2 ni strupen plin, saj pospešuje rast rastlin in s tem življenja na zemlji. Raba fosilnih goriv ščiti gozdove.


Dr. Žiga Turk: Sožitje med liberalizmom in konservativizmom (predavanje preko Skype-a)

  • Ljudje smo produkt evolucije genov – tudi od vratu navzgor
  • Družbe so produkt evolucije memov – torej kulture
  • Tukaj smo tisti z zmagovitimi geni – in zmagovito kulturo
  • Konservativizem zmagovite recepte varuje.
  • Razvoj pomaga zmagovati – če ima prave cilje
  • Cilj je preživetje – genov, memov. Ne sreča. Ne svoboda. Ne napredek.
  • Svoboda je ena od sredstev za razvoj s ciljem preživetja, Ker vpreže več glav – z vsem, kar je v njih.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *